V petek, 25. 9. 2020, je na OŠ Ob Rinži ter na podružnici v Kočevski Reki za vse razrede potekal tehniški dan s tematiko trajnostne mobilnosti v sklopu projekta Kokoška Rozi, katerega preprosto in učinkovito geslo se glasi GREMO PEŠ!. Kokoška Rozi nas spodbuja, da se predvsem na krajše razdalje odpravimo peš, s kolesom, skirojem ali javnim prevozom, namesto da bi se za nekaj sto metrov vozili z avtom. Ravno vožnja z avtom na kratke razdalje – na primer od doma do šole, na trening ali do prijatelja – je najslabši način premikanja z vidika varovanja okolja.

V tednu od 18. do 25. 9. so učenke in učenci z razredničarkami in razredniki skrbno beležili način prihoda v šolo, pri čemer so se trudili, da bi čim večkrat prišli v šolo na trajnosten, okolju prijazen način. Vsak dan je bilo več takšnih, ki so se v šolo pripeljali s šolskim avtobusom, kolesom, skirojem, rolerji ali pa prišli peš.

Ob zaključku tedna so v posameznih razredih potekale najrazličnejše delavnice, preko katerih so se učenke in učenci še podrobneje seznanili s potovalnimi navadami doma in po svetu, okoljsko problematiko, ki jo povzroča promet in pojmom ogljični odtis (in kaj lahko posameznik stori, da ga zmanjša). Risali so stripe, preučevali vozne rede in se preko Guliverjevega zemljevida podrobneje seznanili z okolico šole ter iskali rešitve za nevarne točke na poti, sodelovali so v debatah, oblikovali plakate ter raznovrstne izdelke, v katerih so pojem trajnostne mobilnosti prepletli z drugimi naravovarstvenimi tematikami.

Dva razreda sta obiskala Pokrajinski muzej Kočevje ter se seznanila z zgodovino železniškega prometa na Kočevskem in spoznala vlak, ki je prav tako eno od sodobnih trajnostnih prevoznih sredstev. Skupina učenk in učencev, ki je v sklopu dneva dejavnosti nekaj časa štela promet na več lokacijah v okolici šole, je ugotovila, da je trajnostno mobilnih zelo malo prebivalcev Kočevja, ki so šli v petek dopoldne mimo šole. Večina ljudi se je mimo peljala v avtomobilu, pri čemer je bil po navadi voznik edini potnik v vozilu. Učenkam in učencem predmetne stopnje je o varnosti v prometu predaval policist, ki je posebej poudaril pomen uporabe varnostnih pasov, vidnih čelad pri kolesarjenju ter izredno previdnost ob uporabi skirojev. Skupina devetošolk in devetošolcev je pripravljala kolesarnico, ki bo kmalu dobila novo podobo v obliki grafitov s športnimi motivi, drugi pa so izdelovali maketo lesenega kolesa v naravni velikosti.

Učenke in učenci nižjih razredov so spoznavali prometne znake, katerih poznavanje jim bo koristilo pri bližajočem se kolesarskem izpitu, natančneje so preučevali svojo pot od doma do šole, sprostili domišljijo ob izdelovanju prevoznih sredstev iz odpadnih materialov, nekateri pa so obiskali avtobusno postajo ter pobliže spoznali delovanje in notranjost čisto pravega avtobusa. 7. C je izdelal maskoto Rinžko, ki predstavlja športni duh šole. Vsi nastali izdelki so razstavljeni na pestri in slikoviti tematski razstavi v avli šole.

Projekt je imel tako v zavesti najmlajših kot tudi starejših učenk in učencev naše šole pomembno vlogo, saj je pri večini mladih sogovornic in sogovornikov spremenil njihov dotedanji pogled na vožnjo z avtomobilom, predvsem na relaciji od doma do šole in nazaj domov. Ne le da so se zaradi spodbud zaradi projekta že med tednom skupaj s starši množično odločali za trajnostni način prihajanja v šolo – peš, s kolesom, skirojem ali šolskim avtobusom – večina jih je zatrdila, da se bo takšnega načina prihoda in odhoda v šolo posluževala tudi v prihodnje. Pri tem pa mladi okoljevarstveniki niso izpostavili le najočitnejšega razloga – varovanja narave, pač pa tudi socialni in zdravstveni vidik pešačenja ali kolesarjenja. Predvsem jim je bilo všeč, da se pred poukom s pešačenjem nadihajo zraka in razmigajo ter tako naberejo moči za sedenje v šolskih klopeh. Poudarili so tudi zabavno plat pešačenja ali vožnje s šolskim avtobusom, saj so na poti do šole skoraj vsi srečali prijatelje ali preživeli nekaj koristnega časa s starši oziroma drugimi družinskimi člani, v spremstvu katerih so se napotili v šolo.

Navdušeni učenke in učenci so o svojih dogodivščinah in odločitvah povedali marsikatero zanimivo misel:

»V šolo so me prej po navadi peljali, v času projekta Kokoška Rozi pa sem hodil peš. Na poti sem srečal razne živali – na primer mačke in goske, tako da sem ugotovil, da je pot v šolo lahko zelo zanimiva. Odločil sem se, da bom zdaj v šolo hodil peš, saj vsak dan doživiš nekaj novega.«  Jaka Štefanc, 6. B

»Živim zelo blizu šole, zato v šolo hodim peš ali pa se odpeljem s kolesom. Med hojo zelo rad poslušam ptiče, ki jih v avtu ne morem, pogosto pa na poti srečam tudi kakšnega prijatelja, s katerim skupaj nadaljujeva pot. Srečal sem tudi že veliko živali, ki jih zelo rad opazujem – mačke, ptiče, psa in celo podgano!« Nejc Novak, 6. B

»Odločil sem se, da bom tudi v prihodnje hodil v šolo peš, saj živim zelo blizu šole. Pred poukom se tako nadiham zraka in razgibam. Dovolj sem star, da lahko hodim sam in si malo oddahnem od staršev.« Žan Antonič, 8. A

»Ugotovil sem, da pravzaprav živim ekstremno blizu šole, česar se prej sploh nisem dobro zavedal. Domov sem sicer vedno hodil peš, zjutraj pa sem imel problem, ker sem po navadi prepozni vstal, zato so me vedno peljali. Zdaj vstajam samo 10 minut prej, kar ni skoraj nič, pa sem vseeno pravočasno v šoli!« Markus Starc, 8. A

»Všeč mi je hoja, nadiham se svežega zraka, zabavno pa je tudi, ko kdaj izmaknem kakšno jabolko!« Dino Jusić, 8. A

»Všeč mi je hoja v šolo, saj se lahko že zjutraj naužijem narave.« Jaka Lovšin, 2. A

»Če v šolo ne grem z avtom, potem lažje mislim. Pa še nov skiro imam!« Anže Levstek, 2. A

»Če ne grem z avtom, ne onesnažujem okolja, pa še zabavno je, saj greva s prijateljico s skirojem!« Gaj Rački, 2. A

»Odločila sem se, da bom do konca šolskega leta v šolo hodila peš ali pa bom šla s kolesom. S prijateljico Rebeko in prijateljem Patrikom gremo skupaj in se na poti zelo zabavamo.« Ema Smola, 3. B

»Z mami, bratom in bratrancem se po novem v šolo vozimo s kolesi, ker nam je enostavno bolj všeč kot z avtom.« Aljaž Lovšin, 3. B

»Tudi v prihodnje bom v šolo s starši hodila peš, ker je bolj zabavno, pa še družimo se več.« Dalija Jorgić, 3. A

»Všeč mi je, da se pred poukom malo razgibam, saj moram potem kar nekaj časa sedeti.« Jaka Vrhovšek, 3. A

»Od zdaj naprej se bom v šolo vozila s šolskim avtobusom. Zaradi projekta sem enkrat poskusila in bilo mi je zelo všeč, saj sem na avtobusu srečala sošolce. Bilo je veliko bolj zabavno kot v avtu s starši.« Timeja Časar, 3. C

»Tudi v prihodnje bom hodil peš, saj lahko tako vsak dan doživim kaj novega.« Bastian Vuk, 4. B

»Ker živim predaleč, me mami pripelje do male sestrične, s katero greva potem skupaj v šolo. Tako se imava lepo in se več druživa kot prej. Tudi v prihodnje bom hodil v šolo peš.« Nal Cimprič, 4. B

»Z mami sva se odločili, da se bova tudi v prihodnje v šolo vozili s kolesom, da se lahko še malo razmigava.« Ira Avstelj,

»Veliko lepše je, če grem v šolo peš ali z rolerji pa še s sosedo Lano grem, ki je tudi moja sošolka. Razgibam se, ne onesnažujem okolja in opazujem čudovito naravo.« Lukas Bauer, 2. C

»Všeč mi je, da grem med hojo lahko tudi malce s poti. Tako je pot veliko bolj zanimiva kot z avtom.« Maja Šoštarko, 2. C

»Všeč mi je, da se med hojo v šolo nadiham in razmigam noge.« Manca Sedlar, 1. B

Zapisala: učiteljica Tinkara Hodnik

Fotografije

(Skupno 449 obiskov, današnjih obiskov 1)